4 dnevni delovni teden – kaj kažejo raziskave?
Če je nekoč veljalo, da delati več pomeni delati bolje, danes temu več ni tako. Že nekaj let postajajo pogovori o štiridnevnem delovnem tednu vse glasnejši. Osrednja ideja je skrajšanje delovnega časa brez zmanjšanja plače.
Pri podjetjih se največkrat pojavi strah, da bo takšen delovnik pomenil manjšo produktivnost. Pa je temu res tako? Zadnje raziskave kažejo, da ne.
Zaradi slabega ravnotežja med službo in zasebnim življenjem ter priložnosti bolj fleksibilnega delovnika, ki ga je prinesla epidemija, pri večini štiridnevni delovni teden postaja vse bolj priljubljena in mamljiva možnost. Z raziskavami, ki kažejo pozitivne učinke, pa se ideja o štiridnevnem delovnem tednu premika iz abstraktnega ideala v kredibilno, uresničljivo možnost. Obsežno raziskavo štiridnevnega delovnega tedna so izvedli v Veliki Britaniji, njeni rezultati pa so pokazali številne pozitivne učinke.
Raziskava, ki je potekala od junija do decembra 2022, je vključevala 61 podjetij različnih velikosti, iz različnih sektorjev in panog ter približno 2.900 zaposlenih. Po dveh mesecih priprav (delavnic, coachingov, mentoriranj ...) je vsako podjetje oblikovalo politiko skrajšanega delovnika prilagojeno svojemu delovanju. Na vpliv skrajšanega delovnega časa so raziskovalci gledali z dveh vidikov – podjetja in zaposlenih.
Z vidika podjetij lahko to šestmesečno poskusno dobo označimo za uspeh. Od 61 podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, se jih je kar 56 (oz. 92 %) odločilo, da bodo obdržali štiridnevni delovni teden. 2 podjetji sta podaljšali poskusno dobo, 3 podjetja pa so se odločila, da bodo to prakso zaenkrat opustili. Med 23 podjetji, ki so se odločila deliti finančne podatke, so zabeležili 1,4% rast. Medtem ko so organizacije na lestvici od 1 do 10 produktivnost v povprečju ocenile s 7,5.
Mogoče še pomembnejše pa je dejstvo, da se je število odpovedi (s strani zaposlenih) znižalo za kar 57 %. Opazili so 37 % upad novega zaposlovanja. Zmanjšal pa se je tudi absentizem, v povprečju z 2 na 0,7 dni na mesec na zaposlenega. To pomeni kar 65 % zmanjšanje.
Kar 71% zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi, je poročalo o nižji stopnji izgorelosti. Na drugi strani pa je 22 % zaposlenih poročalo o višji stopnji izgorelosti. Kljub temu je povprečna stopnja zadovoljstva pri delu narasla z 7,12 na 7,69 (na lestvici od 1 do 10). Zaposleni so poročali o zmanjšanju občutka tesnobe, 43 % zaposlenih je poročalo o izboljšanju duševnega zdravja in 54 % o zmanjšanju negativnih čustev. 37 % pa jih je opazilo tudi izboljšanje v fizičnem zdravju. Izboljšave v fizičnem in duševnem zdravju lahko (vsaj delno) pripišemo zmanjšanju težav s spanjem in manjši utrujenosti.
Izboljšave pa lahko vidimo tudi pri ravnotežju med službo in zasebnim življenjem. Kar 60 % zaposlenih je lažje usklajevalo obveznosti iz zasebnega življenja. 62 % pa jih je poročalo, da jim je bilo lažje združiti delo z družabnim življenjem. Še posebej pri moških so opazili, da so lahko preživeli več časa s svojimi otroki. 54 % zaposlenih je ugotovilo, da je manj verjetno, da bi se počutili preutrujene za opravljanje gospodinjskih del. In kar 73 % jih je bilo bolj zadovoljnih s svojim časom.
Če vas zanima več o rezultatih raziskave, si jih lahko ogledate tukaj.
Podjetja
Z vidika podjetij lahko to šestmesečno poskusno dobo označimo za uspeh. Od 61 podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, se jih je kar 56 (oz. 92 %) odločilo, da bodo obdržali štiridnevni delovni teden. 2 podjetji sta podaljšali poskusno dobo, 3 podjetja pa so se odločila, da bodo to prakso zaenkrat opustili. Med 23 podjetji, ki so se odločila deliti finančne podatke, so zabeležili 1,4% rast. Medtem ko so organizacije na lestvici od 1 do 10 produktivnost v povprečju ocenile s 7,5.
Mogoče še pomembnejše pa je dejstvo, da se je število odpovedi (s strani zaposlenih) znižalo za kar 57 %. Opazili so 37 % upad novega zaposlovanja. Zmanjšal pa se je tudi absentizem, v povprečju z 2 na 0,7 dni na mesec na zaposlenega. To pomeni kar 65 % zmanjšanje.
Zaposleni
Kar 71% zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi, je poročalo o nižji stopnji izgorelosti. Na drugi strani pa je 22 % zaposlenih poročalo o višji stopnji izgorelosti. Kljub temu je povprečna stopnja zadovoljstva pri delu narasla z 7,12 na 7,69 (na lestvici od 1 do 10). Zaposleni so poročali o zmanjšanju občutka tesnobe, 43 % zaposlenih je poročalo o izboljšanju duševnega zdravja in 54 % o zmanjšanju negativnih čustev. 37 % pa jih je opazilo tudi izboljšanje v fizičnem zdravju. Izboljšave v fizičnem in duševnem zdravju lahko (vsaj delno) pripišemo zmanjšanju težav s spanjem in manjši utrujenosti.
Izboljšave pa lahko vidimo tudi pri ravnotežju med službo in zasebnim življenjem. Kar 60 % zaposlenih je lažje usklajevalo obveznosti iz zasebnega življenja. 62 % pa jih je poročalo, da jim je bilo lažje združiti delo z družabnim življenjem. Še posebej pri moških so opazili, da so lahko preživeli več časa s svojimi otroki. 54 % zaposlenih je ugotovilo, da je manj verjetno, da bi se počutili preutrujene za opravljanje gospodinjskih del. In kar 73 % jih je bilo bolj zadovoljnih s svojim časom.
Če vas zanima več o rezultatih raziskave, si jih lahko ogledate tukaj.
Deli
Nasveti o ustvarjanju pravih timov
Novosti na področju aktivnosti, timskih del in izobraževanj
Ustvarjamo rešitve za vaš tim
Predani smo k razvijanju inovativnih timskih programov, ki pomagajo k rasti ekipe in podjetja.
