Naš tim in njegovi člani
Po definiciji je tim manjša skupina ljudi, ki med seboj sodelujejo, da bi dosegli skupen cilj. Bistven poudarek je tu na sodelovanju in na skupnem cilju. Če enega ali drugega ni, potem ta skupina ljudi ni pravi tim.
Za začetek moramo razumeti, kaj v modernem poslovnem okolju pomeni tim in timsko delo. Po definiciji je tim manjša skupina ljudi, ki med seboj sodelujejo, da bi dosegli skupen cilj. Tu je bistven poudarek na sodelovanju in na skupnemu cilju. Če enega ali drugega ni, potem ta skupina ljudi ni pravi tim. V poslovni praksi je tim še pred kratkim označeval skupino naših bližnjih sodelavcev. Za uspešen tim pa je ključno, da so v tej ekipi pravi ljudje. Jim Collins je ta proces, ki je po njegovem mnenju ključnega pomena za uspešno delo, v svoji poslovni klasiki Good to Great poimenoval: »Getting right people on the bus«. Torej kdo so pravi ljudje, ki jih moramo zaposliti, in od koga se moramo posloviti. Vse v smislu ožjega tima sodelavcev.
Da sestavimo pravo ekipo je nujno, da najprej vemo, kam sploh gremo. Kaj je končna postaja našega avtobusa in kje so vsi ključni postanki na tej poti? Šele nato se lahko odločamo o tem, koga za to pot resnično potrebujemo. V grobem pri sestavljanju ekip še vedno zagovarjam dejstvo, da mora imeti vsak sodelavec odkljukane tri pogoje, ob katerih vemo, da je pravi za našo ekipo. Prvi je, da rad opravlja svoje delo, da je strasten do tega, kar počne. Tukaj se vse močno nanaša na njegov namen. Šele če bo njegov namen blizu namenu organizacije, bo lahko strasten do dela, ki ga opravlja. Zato je ena ključnih nalog vodje, da zna svojim sodelavcem pomagati najti njihov namen in ga povezovati z namenom organizacije. Drugi pogoj je, da je sodelavec dober v tem, kar počne. Da dosega ali presega zadane rezultate in da je za sledenje ciljem pripravljen osebno in poslovno rasti. Sama strast ni dovolj. Jaz imam prijatelja, ki zelo strastno poje, ampak res nima posluha. Lahko si predstavljate, da zato rezultat - kljub njegovi vnemi - ni najboljši. Tretji pogoj pa je, da njegovo delo dodaja vrednost naši organizaciji. Torej, da ustvarja pozitiven aspekt v smislu rezultatov njegovega dela. Da je organizacija z njegovim delom na boljšem, kot brez njega. Če izpolnjuje vse te pogoje; torej da je strastem, da dobro dela in da ustvarja dodano vrednost, je človek verjetno pravi za naš razmislek o njegovem mestu v naši ekipi. Temu seveda sledijo še osebnostne karakteristike, kultura in sposobnost sodelovanja, o katerih govorimo v naših drugih blogih.
V modernih podjetjih se vodje lahko vprašamo še veliko različnih vprašanj, ki nam lahko pomagajo pri razmišljanju o tem, ali imamo v našem timu prave sodelavce ali ne. Eno takih je, ali bi vsakega od svojih kolegov, če bi imeli možnost, brez pomisleka ponovno zaposlili pod istimi pogoji na isto delovno mesto? Razmislite o vsakem sodelavcu posebej in iskreno odgovorite na ta vprašanja. Enako vprašanje velja tudi za drugo stran – kaj o tem menijo naši zaposleni. Timi z odprto komunikacijsko se veliko pogovarjajo o tem. Torej ali bi se vsak sodelavec brez pomisleka ponovno zaposlil pri vas, če bi se hipotetično znašel v takšni situaciji.
Nekatera podjetja grejo s svojimi praksami še dlje – v spletnem gigantu Zappos, ki je že več let vzor za moderno korporativno kulturo, so uvedli proces, ki mu pravijo "The talk". Ta se med zaposlenim in vodjo opravi nekaj mesecev po začetku njegove zaposlitve v podjetju. Vodja mu na tem razgovoru ponudi ček v vrednosti nekaj tisoč dolarjev. Zaposleni ga lahko sprejme in brez komplikacij odide iz podjetja. Če pa se odloči ostati, vodja pred njim raztrga ček in ga vrže stran. Pomislite malo, koliko vaših zaposlenih bi tak ček, recimo v vrednosti 5000 evrov sprejelo, če bi imelo to možnost? Koliko jih ne bi? Bi ga sprejeli vi, če bi vam ga ponudil vaš vodja?
Prej smo omenili, da na našem »avtobusu« potrebujemo prave ljudi. No, ta avtobus v modernih mrežnih organizacijah ni le naš tim, kot ga je pred 20 leti videl Jim Collins. Naš tim lahko vidimo tudi širše, izven meja naše ožje ekipe, oddelka, ali celo podjetja. Ko imamo pred sabo nek projekt, nek cilj, ki ga moramo doseči, moramo razmisliti, kdo so VSI ljudje, ki jih potrebujemo za dosego tega cilja ali celo svojega širšega namena. Zamislimo si nek projekt, na katerem delamo ali bomo delali in ob tem jasno identificirajmo vse ljudi, za katere menimo, da je tudi od njih odvisna uspešnost vašega projekta. Če smo na primer vodja marketinga in imamo pred seboj novo marketinško kampanjo, bo verjetno na njej tako ali tako delal naš ožji tim. Mogoče celo ne vsi člani tima. Hkrati pa je projekt verjetno odvisen tudi od drugih posameznikov ali celo timov iz drugih oddelkov v naši organizaciji. Verjetno pa na tem področju sodelujemo tudi z ljudmi izven naše organizacije – marketinški svetovalci, digitalni strokovnjaki, tiskarji, distributerji… Vsi ti ljudje so del našega širšega tima – neke nevidne mreže, ki bi ji lahko rekli celo korporativno pleme, ki medsebojno sodeluje za isti cilj ali namen.
Po tem je najpomembnejši razmislek o tem, v kakšnih odnosih smo z vsakim od njih. Ali komunikacija poteka gladko? Je kje kakšna zapreka, ki bi jo morali izbrisati? Ključna naloga modernega vodje je vzpostaviti okolje, v katerem bodo člani našega tima lahko dali kar največ od sebe. Enako velja tudi za širši tim – vprašamo se ali imajo vsi deležniki, ki smo jih identificirali, iz naše strani postavljeno pravo okolje, imajo vse informacije, odprte komunikacijske kanale, zgrajeno zaupanje z nami in našo ožjo ekipo, da lahko predano naredijo največ in najbolje kar lahko? Kako jim lahko še bolj pomagamo?
Moderna podjetja se iz skupka ločenih silosov spreminjajo v korporativne mreže. V korporativna plemena. V time timov. Matrična organizacija, kjer so ljudje hkrati člani več projektnih timov je že poslala stalnica. In prav obvladovanje teh mrež je ključno za uspeh moderne organizacije. Vodja mora imeti jasen namen in jasne cilje, k uresničevanju le teh pa povabi različne ljudi – različne deležnike, ki na tej poti so-kreirajo z njim. Po tem pa mora načrtno delati na odnosih, okolju in vzdrževanju teh mrež. Moderni vodja je torej mojster obvladovanja korporativnih mrež in nenehno načrtno vzdržuje ekosistem svojih deležnikov, ki so predani njegovemu namenu ali ciljem projekta.
Če vas zanima več o mrežnem delovanju organizacij, toplo priporočam knjigi Team of Teams, ki jo je napisal upokojeni ameriški general Stanley McChrystal in govori o tem, kako organizacije delujejo kot timi timov (kot jasno pove že njen naslov), in Tribal Leadership Dave-a Logana, ki moderne organizacije vidi kot pleme ali skupek korporativnih plemen, ki delujejo za isti namen. Obe ideji nam lahko zelo odpreta oči, kako delujejo moderne organizacije.
Nasveti o ustvarjanju pravih timov
Novosti na področju aktivnosti, timskih del in izobraževanj
Ustvarjamo rešitve za vaš tim
Predani smo k razvijanju inovativnih timskih programov, ki pomagajo k rasti ekipe in podjetja.