Resnost je precenjena: pomen sproščenosti v delu in učenju

V poslovnem okolju pogosto prevladajo ideje o produktivnosti, strogem izkoriščanju časa ter optimizaciji dela. Klasični zahodni pogled prosti čas večinoma ocenjuje kot zabaven, delo pa kot  nekaj, kar je treba opraviti, da se lahko vrnemo k hedonskemu uživanju.

Pogled nekaterih naprednih podjetnikov pa se vse bolj oddaljuje od takšnega dojemanja dela in produktivnosti. Richard Branson, karizmatični britanski milijarder, je na primer znan po svojem nekonvencionalnem pristopu k delu in poslu. Bransonova filozofija je živ kontrast toksični produktivnosti in ločeavnju dela in zabave, saj v ospredje postavlja zabavo pri delu kot ključno sestavino uspeha. Slavna Bransonova izjava se nanaša na to, da 80 % svojega življenja namenimo delu, a hkrati verjamemo, da se lahko zabavamo le doma; zakaj pa se ne bi smeli imeti fino tudi na delovnem mestu? Podjetja, ki znajo v svoje delovno okolje vnesti sproščenost in v katerih se zaposleni zabavajo, pogosto dosegajo izjemne rezultate.

Zabava vodi v ustvarjalnost

”Vsak otrok je umetnik. Izziv je ostati umetnik, ko odrasteš,” je izjavil Pablo Picasso. Da se otroška sproščenost in neinhibiranost povezuje z ustvarjalnostjo, pa ni samo opažanje slavnega umetnika, ampak tudi številnih psiholoških raziskav. Resnost, discipliniranost in sledenje pravilom predstavljajo odličen pristop za opravljanje nalog, ki zahtevajo natančnost in minimalno količino napak – nihče si ne bi želel, da ga operira pretirano sproščen kirurg, na primer. A po drugi strani je discipliniran pristop k delu zelo pogosto kontraproduktiven, ko govorimo o ustvarjalnosti; tu je zabava in sproščenost pri delu ključna za razvoj in spodbujanje divergentnega mišljenja, kjer s pomočjo domišljije presežemo utečene vzorce in najdemo nove, boljše in presenetljive rešitve.

Sproščeno raziskovanje lahko sproži največje premike

V pisarni nam je nedavno v oči padel posnetek kolesarja, ki z milo rečeno nekonvencionalnim pristopom prehiti vse svoje sotekmovalce:

Z izstopom iz utečenih okvirjev je italijanski kolesar Michael Guerra prehitel tekmece – ne z bolj intenzivnim gonjenjem, trdim delom in vlaganjem večje količine energije od svojih sotekmovalcev, ampak s sproščeno inovativnostjo. Čeprav je Guerrov kolesarski trik vseeno le internetna mema – stroga pravila profesionalnega kolesarjenja ne dovoljujejo takšnih vragoilj na uradnih tekmah – nas posnetek kolesarja, ki na kolesu drži plenk, spominjajo na to, da se rešitev za mnoge izzive velikokrat ne skriva v disciplini in tršem delu. Če ostanemo na temi športa, se lahko spomnimo še ostalih športnikov, ki so na sproščen in kreativen način izzvali status quo in sprožili revolucijo v športni disciplini; Dick Fosbury je leta 1968 na olimpijskih igrah prvič v višino skočil z glavo nazaj, Kanny Sailors je v 40ih letih populariziral košarkaški ”šut iz skoka”, Sonny Jurgensen je med prvimi začel izvajati podajo z eno roko v ameriškem nogometu. Ne glede na to, na katero področje se osredotočimo – pa naj bo to šport, posel ali pa nekaj povsem drugega – vidimo, da so mnoge napredke, ki jih danes jemljemo za samoumevne, sprožili prav posamezniki, ki niso vlagali več energije od ostalih, ampak so si upali sproščeno izzvati pravila.

Kako spodbuditi sproščenost?

Sproščenost je nekaj, v kar zaposlenih ne moremo prisiliti – lahko pa se potrudimo ustvariti spodbudno kulturo in okolje zanjo. V petnajstih letih delovanja smo videli kar nekaj uspešnih pristopov:

• Naj bo del pisarne sproščeno urejen. Okolje, v katerem smo, vpliva na to, kako se počutimo in kako ustvarjalni smo. Kotički, ki po videzu in opremljenosti ne spominjajo na hladno pisarniško okolje, bodo zaposlene spodbudili h kreativnemu razmišljanju.
• Naglas pohvalite primere kreativnih rešitev. Če bodo zaposleni videli, da vodstvo spodbuja divergentno mišljenje, bodo bolj verjetno tudi svoji domišljiji med delom pustili prosto pot.
• Delite zmage in dosežke ekipe; lahko namenite oglasno desko deljenju osebnih in poslovnih uspehov vaše ekipe. Kdorkoli se bo posvetil vsebini, bo hitro videl, da uspeh ni pogojen le s trdim delom, ampak s kombinacijo discipline in sproščenega pristopa.
• Sproščeni pisarniški dogodki logično vodijo tudi v večjo sproščenost zaposlenih. Dan grdih puloverjev, smešnih pokrival ali pustnih šem bo hitro spremenil vzdušje v pisarni.
• Večkrat pojdite iz pisarne. Delo med štirimi stenami avtomatsko spodbudi ”škatlasto” razmišljanje. Peljite ekipo na dober dogodek v naravi in opazujte, kaj se zgodi s kreativnostjo in sproščenostjo

Učenje skozi zabavo: filozofija naše team building agencije

V petnajstih letih delovanja naše agencije smo ugotovili, da udeleženci največ odnesejo od aktivnosti, v kateri se prepletata zabava in izobraževanje. Sproščenost, smeh in komunikacija spodbudijo nove vpoglede in rešitve, ki v formalnem okolju ne bi prišli do izraza, prek dodeljevanja različnih vlog pa udeležence spodbudimo, da na zabaven način preizkušajo nove vloge in puščajo kreativnosti prosto pot. Ne pozabimo na slavni citat Alberta Einsteina: ”Kreativnost je inteligenca, ki se zabava.”