Uglašena ekipa kot eno utripa

Kako glasba vpliva na timsko delo?

Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko smo 250 vodij velikega globalnega farmacevtskega podjetja spremenili v orkester. Zvok violin, viol, čel, pozavn, klarinetov, tolkal ter številnih glasov v Dunajskem konferenčnem kompleksu mi še danes odzvanja v ušesu. Slogan konference »Bodi ritem spremembe« smo dobesedno prenesli v prakso. Vibracije zaključnega nastopa so marsikaterega izkušenega direktorja spravile do solz. Zgodila se je notranja sprememba. Doživeli so uglašenost celotne ekipe, kot že dolgo ne. Čeprav je od tedaj minilo že skoraj pet let, sem prepričan, da se še vedno vsi v živo spominjajo tega trenutka in z veselem pogledajo posnetek nastopa. V tem zapisu želim predstaviti, zakaj pride do takšnega učinka.

Kako glasba vpliva na naše telo?

Raziskave kažejo, da ima glasba velik vpliv na naše počutje in procese v telesu. Glasba dokazano vpliva na spremembo počutja, kar s pridom izkoriščajo v filmih in video igrah za premik v željeno stanje. Pri tem sta pogosto bolj kot besedilo pesmi pomembna ritem in melodija. Glasba na fiziološki ravni vpliva na dihanje, bitje srca, možgansko aktivnost in nivo stresa. Uporablja se v medicini za hitrejše zdravljenje, v psihoterapiji za lajšanje depresije in številnih drugih motenj ter v razvojni pedagogiki za razvijanje kreativnosti in inteligence.

Glasba je lahko vezni člen skupine

Glasba je gotovo kanal, ki ima močan vpliv na nas. Kako pa je povezana s timskim delom? Na medosebni ravni lahko poslušanje enake glasbe krepi medosebne vezi in pripadnost skupini. Glasba je lahko tako neke vrste lepilo, identifikator/simbol skupine (El-Sawad & Korczynski, 2007).

Poslušanje pozitivne ritmične glasbe povečuje sodelovanje

Predvajanje pozitivne, vesele glasbe ob delu izboljšuje počutje in povečuje sodelovanje. Tako so pokazali na Univerzi Cornell kjer so v laboratoriju izvedli serijo poskusov. Preverjali so, ali lahko hkratno poslušanje ritmične vesele glasbe vpliva na stopnjo sodelovanja v timu.

• Uporabljene vesele skladbe: “Yellow Submarine” The Beatles; “Walking on Sunshine” Katrina and the Waves; “Brown Eyed Girl” Van Morrison; in naslovna pesem iz “Happy Days”)
• Kot nesrečne skladbe so uporabili manj znane heavy metal skupine (“Smokahontas” Attack Attack! in “You Ain’t No Family” Iwrestledabearonce)

Formirali so skupine po 3 in posameznikom omogočili več priložnosti, da »sodelujejo« ali pa si zagotovijo individualno korist. Na koncu so bili posamezniki tudi finančno nagrajeni (za 30 min so prejeli 3$ do 7$, odvisno od njihovega rezultata. Skupine, ki so poslušale veselo ritmično glasbo so večkrat izbrale sodelovalno vedenje in tako dosegle boljši rezultat. Celotno raziskavo lahko preberete tukaj: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1002/job.2128

Skupno ustvarjanje/igranje glasbe

Kirschner & Tomasello (2010) sta pokazala, da skupno ustvarjanje glasbe močno povečuje spontano sodelovalno vedenje in medsebojno pomoč pri otrocih in zadovoljuje intrinzično človeško potrebo po deljenju čustev, izkušenj in aktivnosti z drugimi. Otroci, ki so se skupaj igrali in ob tem igrali na inštrumente so kasneje pokazali precej več pripravljenosti za spontano pomoč drugemu otroku ali odraslemu in v tem dalj časa vztrajali, kot otroci, ki so se samo skupaj igrali in pri tem niso uporabljali inštrumentov.  

Vir podatkov: Kirchner & Tomasello 2010

Zakaj ima glasba tak vpliv?

Gre za več kot zgolj povečanje sodelovanja zaradi boljšega počutja. Pri skupni izkušnji tima z glasbo gre dobesedno za uglašenost tima, za sinhronijo, ki se odraža tako v miselni, čustveni kot tudi fiziološki usklajenosti. Princip so nedolgo nazaj uporabili v reklami za… Ne bom pokvaril posnetka, vredno ogleda ? https://www.youtube.com/watch?v=VR2nQG3hQq8 Glasba je in bo vedno ostala lepilo družbe. Zakaj je nebi uporabili tudi za gradnjo odnosov in povezanosti našega tima?    

Tudi vi želite uglasiti svoj tim? Oglejte si naše glasbene timske programe tukaj.

Prenesi brošuro - pdf!

   

Viri:

Kirschner, S., & Tomasello, M. (2010). Joint music making promotes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human Behavior, 31, 354–364 Kniffin K.M., Yan J., Wansink B., Schulze W.D. (2017). The sound of cooperation: Musical influences on cooperative behavior. Journal of Organizational Behavior, 38: 372 – 390 El-Sawad, A., & Korczynski, M. (2007). Management and music: The exceptional case of the IBM songbook. Group & Organization Management, 32, 79–108