Timsko delo: Kako mentorstvo in dober vodja vplivata nanj

Mentorstvo je tista prva točka, na kateri začnejo mentorji in mentoriranci skupaj polagati temelje – tudi za timsko delo. Če želimo osnovati ekipo, v kateri timska dinamika resnično deluje, se je treba uvajanja in učenja zaposlenih lotiti na pravi način. Dobro začetno izobraževanje ne bo vključevalo le izpolnjevanja delovnih nalog in poznavanja delovnih procesov, ampak tudi ustvarjanje temeljev za učinkovito timsko delo. Timsko delo temelji na odprti in jasni komunikaciji, učinkovitem reševanju problemov, deljenju vlog in sprejemanju raznolikosti, vse to pa lahko najlažje dosežemo z dobrim zgledom v času mentoriranja. Če želite biti dober vodja, ki zna z mentorstvom postaviti temelje timskemu delu, ste na pravi strani.

Stili mentoriranja: kako vplivajo na timsko delo, počutje in zaupanje?

Stili mentoriranja nam lahko zelo pomagajo pri razumevanju in usmerjanju procesa mentoriranja. Različni slogi lahko bodisi spodbujajo bodisi zavirajo timsko delo, dobro počutje, zaupanje in kreativnost, učinkovitost posameznega sloga pa je v veliki meri odvisna tudi od konteksta in osebnosti mentorirancev. Kljub temu eden od štirih slogov očitno izstopa kot najučinkovitejši pri večanju zaupanja, izboljševanju komunikacije in promoviranju timskega dela.

Na vodilnih je torej precejšenj pritisk, saj z izbiro in sledenjem ustreznemu mentorskemu stilu neposredno vplivajo na timsko dinamiko. A z vsakim izzivom pride tudi nagrada – opazovati, kako vaši mentoriranci doprinesejo k pozitivni timski dinamiki v podjetju, je lahko eden najlepših trenutkov v karieri.

V tem blog zapisu bomo raziskali različne sloge mentoriranja ter ponuditi oprijemljive nasvete za izbiro in izpopolnitev sloga, ki najbolj ustreza vaši specifični situaciji. S tem želimo pomagati vodjem doseči tisti komunikacijski slog, ki bo najbolj primeren za cilj, ki ga želijo doseči. Kot pa se zgodi na marsikaterem področju, najboljši slog zahteva tudi največji vložek. Da vam ga pomagamo doseči, bomo na koncu predstavili tudi praktične pristope za njegovo učinkovito doseganje.

Razumevanje komunikacijskih slogov: kaj lahko dober vodja naredi za timsko delo?

1. Avtokratski slog, timsko delo in mentoriranje

Avtokratski slog mentoriranja je prepoznaven po visoki direktivnosti in enostranskem sprejemanju odločitev. Vodja je tisti, ki odloča o poteku mentoriranja in pričakuje, da se mu bodo vsi prilagodili. V tem kontekstu je komunikacija pogosto enosmerna, razporeditev moči pa izrazito hierarhična. Navodila so jasna, a prihajajo zgolj s strani mentorja, prostora za povratne informacije pa ni.

Prednosti avtokratskega sloga:

• Hiter in učinkovit proces usmerjanja v kriznih situacijah: V primeru kriznih situacij je ključnega pomena hitro ukrepanje, kar lahko pomeni, da je treba osebe zelo hitro usmeriti in jih naučiti, kaj morajo narediti. Avtokratski slog omogoča hitre odločitve brez potrebe po dolgotrajnem posvetovanju.
• Jasna usmeritev in pričakovanja: Mentoriranci točno vedo, kaj se od njih pričakuje, kar zmanjša možnost napačnega razumevanja nalog. Ker mentor jasno in enostransko določi cilj, je tudi enostavno ugotoviti, ali je bil dosežen ali ne.

Izzivi avtokratskega sloga mentoriranja:

• Lahko vodi do nezadovoljstva in občutka preslišanosti: Uporaba avtokratskega pristopa k mentoriranju lahko hitro povzroči nezadovoljstvo pri mentorirancih, saj se počutijo izključene iz procesa odločanja in usmerjanja procesa poučevanja. Če mentorstvo poteka le enostransko in ne vključuje dvosmerne komunikacije, bo večina mentorirancev hitro občutila frustracijo.
• Omejuje ustvarjalnost in inovativnost: Takšen način mentoriranja preprečuje deljenje potencialno zelo uporabnih idej in predlogov s strani mentoriranca, kar lahko negativno vpliva na inovativnost podjetja. Takšno razmerje moči tudi postavi zelo negativen model za nadaljne delo; malo verjetno je, da se bo zaposleni upal oglasiti in deliti potencialno zelo koristne povratne informacije, če je že v procesu mentoriranja izvedel, da odločitve sprejemajo samo tisti na pozicijah moči.
• Prepreči optimizacijo procesov in povzroči, da nihče ne opozori na napake: Ko so zaposleni prisiljeni slediti le navodilom nadrejenega mentorja, ne morejo izraziti svojih mnenj, kar pogosto povzroči, da resnične napake ostanejo nenaslovljene. Občutek, da zaposleni ne smejo reči, kar jim leži na duši, je lahko zelo ohromljujoč in vodi v hudo nezadovoljstvo z delom.

Delovno okolje z avtokratskim slogom mentorstva in vpliv na timsko delo:

Pogosto bo avtokratski slog mentoriranja ustvaril tog sistem, ki večinoma zavira sodelovanje ali timsko delo. Čeprav je lahko učinkovit v specifičnih okoliščinah, kot so krizne situacije, dolgoročna uporaba avtokratskega sloga mentoriranja ni priporočljiva za spodbujanje timskega dela. Ekipa potrebuje svobodo za izražanje mnenj in sodelovanje pri reševanju problemov, česar pa avtokratski način niti približno ne omogoča.

Če se kot vodja pogosto znajdete v vlogi mentorja, kar se da omejite svojo uporabo avtokratskega sloga mentoriranja. Avtokratski slog ima svoje mesto predvsem v kriznih situacijah, v običajnem delovnem okolju pa skoraj nikoli ne bo ustrezen.

2. Družinski slog in mentoriranje: kako vpliva na timsko delo?

Družinski slog se osredotoča na ustvarjanje pozitivnega odnosa med mentorjem in mentorirancem. To pomeni, da temelji predvsem na spodbujanju odprte komunikacije in skrbi za dobro počutje vseh vpletenih, hkrati pa je zelo neusmerjevalen. To pomeni, da družinski slog mentoriranja vključuje veliko komunikacije in izmenjave idej, zelo malo pa konkretnih navodil in usmeritev.

Mentoriranje z družinvkim slogom: glavne prednosti

• Spodbuja zaupanje in povezanost med člani ekipe: Družinski slog ustvarja okolje, kjer se člani ekipe počutijo varne in spoštovane. Varnost in predvsem odsotnost obsojanja je ključ do iskrenosti in odprte komunikacije, kar vodi do globljih in bolj zaupljivih odnosov med sodelavci.
• Povečuje zadovoljstvo zaposlenih: Ko so zaposleni del delovnega okolja, ki ceni njihove potrebe in hkrati skrbi za njihovo dobro počutje, so bolj zadovoljni s svojim delom. Zadovoljni zaposleni so običajno bolj produktivni in zvesti podjetju.
• Krepi spoštovanje in medsebojno podporo: V družinsko usmerjenih timih je poudarek na spoštovanju in pomoči med sodelavci. Člani ekipe se podpirajo pri reševanju težav in doseganju ciljev, kar ustvarja veliko enotnost v skupini.

Mentoriranje z družinskim slogom: glavni izzivi

• Prevelika čustvena vpletenost: Čeprav ustvarjanje tesnih odnosov med mentorjem in mentorirancem dobro vpliva na marsikateri aspekt dela, lahko prekomerna čustvena vpletenost vodi do težav. Če se zaposleni počutijo preveč osebno povezani z mentorjem, delom in sodelavci, to lahko otežuje sprejemanje objektivnih poslovnih odločitev. Hkrati lahko družinski stil mentoriranja kasneje vodi v konflikte, ko osebni interesi trčijo s profesionalnimi cilji.
• Manjša zavzetost zaposlenih zaradi pomanjkanja jasne strukture: Uporaba družinskega sloga mentoriranja lahko privede do pomanjkanja jasnih mej in nejasnosti glede nalog in odgovornosti. Če so v ospredju samo pozitivnih odnosi, velikokrat pozabimo na delovne naloge in osebno odgovornost. Brez nedvoumno opredeljene strukture in odgovornosti se lahko zaposleni počutijo zmedeni glede svojih nalog in pričakovanj. To lahko vodi do zmanjšane zavzetosti in učinkovitosti, saj zaposleni morda ne vedo, kakšno vlogo igrajo v organizaciji ali kako lahko s svojim delom prispevajo k skupnim ciljem.

Delovno okolje z družinskim slogom mentoriranja

Če v podjetju spodbujamo družinski slog mentoriranja, lahko pričakujemo delovno okolje s spodbudno in podporno atmosfero, ki pa je hkrati dokaj nestrukturirano in kjer so delovne naloge nejasno opredeljene. Če so člani vašega tima in predvsem mentoriranci po naravi visoko notranje motivirani, bo ustvarjanje tople, podporne in varne atmosfere lahko imelo zelo pozitiven učinek na timsko dinamiko. V okolju, kjer je manj notranje motivacije in sposobnosti samousmerjanja, pa bo pretirana uporaba družinskega sloga mentoriranja lahko vodila do nejasnosti, razpršitve odgovornosti in zmedenosti glede pričakovanj. Uporaba družinskega sloga mentoriranja je torej lahko zelo na mestu, če gre za mentoriranca, ki je nanj pripravljen. V vsakem primeru pa je smiselno vsaj nekajkrat na leto organizirati aktivnosti, ki poskrbijo za večjo povezanost, zaupljivost in občutek varnosti med sodelavci – naši team buildingi vam pri tem lahko zelo pomagajo.

3. Kolegialni slog: na kateri točki je preveč “timskosti” za timsko delo?

Kolegialni slog mentoriranja temelji na sodelovanju in skupinskem odločanju v delovnem okolju; gre za aktivno sodelovanje med mentorjem in mentorirancem, pri čemer delujeta kot enakovredna partnerja. Ta metoda ustvarja enakopravnost med člani tima, kjer vsak posameznik aktivno prispeva svoje ideje in mnenja. Poleg odprte komunikacije in demokratičnega sprejemanja odločitev ta stil mentoriranja vključuje tudi veliko osebne odgovornosti, zaupanja in medsebojnega spoštovanja. Za razliko od družinskega sloga je tu medosebno zaupanje povezano z več strukture in profesionalizma, s čimer poskuša združiti dobre lastnosti družinskega in avtoritarnega sloga.

Timsko delo in kolegialni slog mentoriranja: glavne prednosti

• Spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti: Kolegialni slog mentoriranja ustvarja okolje, v katerem lahko mentoriranci svobodno delijo svoje ideje in poglede ter iščejo najboljšo možno rešitev. Ta odprtost spodbuja ustvarjalnost, saj se različne perspektive združujejo in prepletajo. Uporaba kolegialnega sloga mentoriranja torej lahko vodi v večjo učinkovitist dela, ker spodbuja iskanje edinstvenih rešitev in inovativnih pristopov k reševanju poslovnih izzivov.
• Krepitev občutka pripadnosti in zavzetosti: Ko so mentoriranci aktivno vključeni v mentorski proces in imajo priložnost prispevati k pomembnim odločitvam, se počutijo bolj cenjene in povezane. Ta pristop krepi njihovo zavezanost mentorskemu odnosu in povečuje motivacijo za osebni in profesionalni razvoj. Občutek pripadnosti in pozitiven odnos do organizacije lahko zelo dobro vpliva na timsko delo.
• Demokratično vrednotenje idej: V kolegialnem mentorskem odnosu sta glas in prispevek mentoriranca enako cenjena kot mentorjev; hierarhije, ki je očitna pri avtoritarnem mentorskem slogu, ni. Občutek enakopravnosti omogoča prost pretok idej, ideje pa so izbrane glede na kakovost in ne glede na to, kdo jih je predlagal. Od dobrih idej pa seveda profitira celotno podjetje.

Timsko delo in kolegialni slog mentoriranja: glavni izzivi

• Obvladovanje neproduktivnih idej: V odprtem mentorskem odnosu, kjer se spodbuja prosto, a profesionalno izražanje misli, obstaja možnost pojava idej, ki morda niso konstruktivne ali so celo v nasprotju s cilji mentorstva. Mentor mora biti sposoben hitro usmeriti pogovor stran od takšnih idej, ne da bi pri tem zatrl mentorirančevo pripravljenost za iskreno deljenje mnenja.
• Izzivi pri ohranjanju učinkovitosti: Kolegialni slog mentoriranja lahko zahteva več časa za razprave in iskanje skupnih rešitev, kar lahko negativno vpliva na učinkovitost mentorskega procesa. Pomembno je, da mentor in mentoriranec najdeta ravnovesje med odprtimi razpravami in sledenju mentorskim ciljem.
• Možnost konfliktov: Ker kolegialni slog temelji na odprti in iskreni komunikaciji, je večja možnost, da med deljenjem idej pride do konfliktov in nestrinjanj. Včasih je ego pač težko utišati.

Delovno okolje s kolegialnim slogom mentoriranja

Okolje s kolegialnim slogom mentoriranja spodbuja ustvarjanje odprte atmosfere, kjer si vsak upa deliti svoje mnenje, enako resno pa se upošteva tako želje in predloge mentorja kot mentoriranca. Ker za razliko od družinskega sloga kolegialni slog vseeno vključuje tudi jasno strukturo, profesionalni odnos in definirana pričakovanja, je odličen za time, kjer se ceni hiter razvoj, inovativnost in enakopravnost. Če nam uspe premagati izzive, ki se v glavnem nanašajo na dolge procese odločanja in potencialne konflikte, bo kolegialni slog mentoriranja predstavljal dobro osnovo za timsko delo v vašem podjetju.

4. Resonančni slog mentoriranja: idealen za razvoj posameznikov in timov

Resonančni slog mentoriranja se osredotoča na čustveno inteligenco in usklajenost mentorja z mentorirancem ali timom. Ta pristop ustvarja najbolj spodbudno okolje za osebnostno in profesionalno rast, saj temelji na prilagajanju osebnostnim posebnostim in potrebam mentoriranca. Ker mentor razume potrebe, znanja, sposobnosti in čustva mentoriranca, je sposoben ustvariti tudi močno čustveno povezanost ter s tem spodbuditi zaupanje in iskrenost. Za razliko od družinskega stila, ki temelji samo na povezanosti in dobrih odnosih, bo resonančni slog mentoriranja vključeval veliko več spodbujanja samostojnosti in lastne odgovornosti za učenje in razvoj. Gre torej za slog mentoriranja, ki združuje prilagodljivost in povezanost s spodbujanjem samostojnosti, sausmerjanja in prilagajanja dela potrebam in sposobnostim mentoriranca.

Prednosti resonančnega sloga mentoriranja:

• Spodbuja angažiranost in motivacijo: Resonančni mentorji ustvarjajo okolje, kjer se mentoriranci počutijo cenjene in slišane. Rezonančni slog je v tem daleč najbolj učinkovit, saj vključuje osredotočenost na vsakega posameznika posebej in prilagajanje njegovim značilnostim.
• Omogoča najbolj prilagojeno povratno informacijo: 80 % zaposlenih, ki so v zadnjem tednu prejelo pomenljive povratne informacije, je angažiranih. Poudarek na pomenljive in posamezniku prilagojene – če avtokratski način mentoriranja zaposlene prek povratnih informacij pogosto ponižuje, družinski in kolegialni pa na račun dobrih odnosov pogosto spregledata očitne napake, bo resonančni slog mentoriranja s svojim prilagajanjem zaposlenim našel najboljšo srednjo pot.
• Ustvarja najboljše kreativne ideje: Z odprtim dialogom in podporo novim idejam resonančni mentorji spodbujajo mentorirance k razmišljanju izven okvirjev. Rezonančni stil vodenja bo ustvaril najboljše ideje, saj bo mentoriranca spodbudil k deljenju idej glede na njegova močna področja, hkrati pa bo po potrebi vključil usmeritev s strani vodilnega.
• Izboljšanje samozavesti: če družinski in kolegialni slog povečata zadovoljstvo na delovnem mestu prek zagotavljanja varnega in prijetnega delovnega okolja, gre resonančni slog še korak dlje. Ker se prijagaja mentorirancu, uči o samousmerjanju in išče njegova močna področja, hkrati pa gradi na povezanosti med mentorjem in mentorirancem, bo najbolj od vseh pozitivno vplival na samopodobo mentoriranca.
• Uravnoteži empatijo in avtoriteto: Resonančni mentorji znajo združiti empatičen pristop z ustrezno mero avtoritete. To jim omogoča, da v ključnih trenutkih podajo jasne usmeritve, hkrati pa ohranjajo podporno in spodbudno vzdušje.

Izzivi resonančnega sloga mentoriranja:

• Zahteva visoko čustveno inteligenco: Uspešen resonančni mentor mora imeti dobro razvito čustveno inteligenco, vključno s samozavedanjem, samoregulacijo, empatijo in socialnimi veščinami. Mentorji, ki željio voditi resonančno, se morajo odlično zavedati potreb svojih mentorirancev, kar zahteva nenehno izpopolnjevanje in osebnostno rast.
• Časovna in energetska zahtevnost: Razumevanje in usklajevanje s čustvi mentorirancev je lahko časovno zahtevno, hkrati pa bo velikokrat zahtevalo tudi velik energetski vložek z obeh strani. Tako mentorji kot mentoriranci morajo biti torej pripravljeni vložiti dodaten čas in energijo v gradnjo kakovostnih odnosov.
• Potreba po doslednosti: Zelo težko je resonančno voditi ves čas, sploh pa bo ohranjanje resonančnega pristopa lahko predstavljalo izziv v stresnih situacijah ali pod časovnim pritiskom. Mentorji se morajo zavestno truditi za konsistentnost svojega pristopa.

Delovno okolje s resonančnim slogom mentoriranja

Resonančni slog mentoriranja ustvarja najboljšo podlago za pozitivno dinamiko in timsko delo, hkrati pa bo najbolj od vseh mentorskih stilov pozitivno vplival na osebnostno rast zaposlenih. Ključna karakteristika resonančnega sloga mentoriranja je prilagajanje potrebam mentorirancev, kar pomeni, da ceni unikaten doprinos vsakega posameznika posebej in vsakega mentoriranca spodbuja, da se osredotoči na svoja močna področja. S tem po eni strani prepreči, da bi se mentoriranci zataknili na problemu, ki ni skladen z njihovimi močnimi področji, po drugi strani pa postavi odlično osnovo za to, da mentoriranec najde svojo vlogo v timu, ki mu najbolj odgovarja. Resonančni slog po eni strani spodbuja odprto komunikacijo, zaupanje in bližino odnosa, po drugi strani pa ne zanemari pomena dinamičnosti, odzivnosti, samousmerjanja in odgovornosti. Ker resonančni slog mentoriranja največ od vseh mentorskih slogov doprinese h kulturi organizacije, razvoju talentov znotraj podjetja in ustvarjanju pozitivne timske dinamike, je najbolj zaželen mentorski pristop v modernem poslovnem okolju. Ker pa je hkrati tudi daleč najbolj zahteven in naporen, mnogim mentorjem njegovo doseganje predstavlja res velik izziv. Da bi vam pri ustvarjanju resonančnega mentorskega odnosa kar najbolj pomagali, smo spodaj navedli pet praktičnih korakov, ki vam lahko pri tem pomagajo.

Nasveti za uspešno mentoriranje: kako doseči resonančni slog?

Najučinkovitejši slog mentoriranja, ki daleč najbolj od vseh spodbuja timsko delo, zahteva tudi največ znanja, truda in energetskega vložka. Kljub temu lahko z gotovostjo potrdimo, da se trud izplača – usklajena ekipa, ki zna zaradi dobre mentorske osnove timsko delovati, lahko doseže čudeže.

1. Razvijajte svojo čustveno inteligenco

• Samorefleksija: Če želite biti dober mentor, se morate zavedati svojih močnih in šibkih področij. Vzemite si čas za redno samorefleksijo in analizirajte svoje komunikacijske veščine. Ugotovite svoja močna in šibka področja. Samo z dobrim samozavedanjem boste lahko hitro zaznali, ali gre mentorstvo v pravo smer, in hirto popravili svoje napake.
• Iskanje povratnih informacij: Aktivno iščite povratne informacije od svojih sodelavcev, da dobite vpogled v to, kako vas vidijo drugi. Resonančno mentorstvo zahteva odlično poznavanje sebe, vključno s področji, kjer je še (veliko) prostora za izboljšave. Če boste sprejemali povratne informacije, boste hitro ugotovili tudi glavne napake, ki se pri podajanju povratnih informacij pojavljajo.

2. Spodbujajte odprto komunikacijo

• Izognite se strahu pred kaznovanjem: Poskrbite za to, da si bodo mentoriranci upali izraziti svoje skrbi, dvome in kritike. Cilj je ustvariti zaupljiv odnos, kjer si udeleženci upajo izraziti svoje skrbi in dvome brez strahu pred kaznovanjem. Čeprav je končni cilj doseči, da mentoriranec odprto komunicira neposredno z vami, bo na začetku anonimna povratna informacija lahko olajšala ta proces.
• Redni kontrolni sestanki: Izvajajte redne kontrolne sestanke. Pogosto se namreč zgodi, da se mentoriranje res začne aktivno in se stvari sproti skomunicirajo, a rednost komunikacije hitro upade in zamre. Če želite ohraniti visok nivo in rednost komunikacije, organizirajte dovolj rednih kontrolnih sestankov, kjer se delijo povratne informacije in spodbuja dialog. Poskrbite, da imajo vsi člani ekipe reden dostop do vas, hkrati pa jih redno organizirajte tudi s tistimi zaposlenimi, ki sami redko pristopijo do vas.

3. Prilagajajte komunikacijo potrebam posameznikov

• Razumite svoje mentorirance: Resonančni slog mentoriranja zahteva zelo dobro poznavanje mentorirancev. Delno lahko to dosežete z opazovanjem in spremljanjem odzivov, pomagajo pa vam lahko tudi vprašalniki za oceno osebnosti (npr. vprašalnik Velikih 5, vprašalnik timskih vlog, vprašalnik vrednot …). Bolj kot boste poznali svoje mentorirance, bolje jih boste lahko razumeli, jim nudili podporo in usmeritev, ki jo potrebujejo, in se jim prilagodili, da bo mentorstvo potekalo kar se da gladko.
• Prilagodite svoj komunikacijski slog: Ko enkrat razumete, kdo v resnici so vaši mentoriranci, boste veliko lažje prilagodili in usmerili svoj način komuniciranja in mentoriranja.

4. Postavite cilje in redno preverjajte napredek

• Postavite jasne cilje: Mentorstvo je proces, ki gre proti nekemu cilju – definirajte ga in ga delite z mentorirancem! Če na primer določite, da želite, da mentoriranec po končanem procesu postane del ekipe, razume svoje delovne naloge in je sposoben sam voditi svoje projekte, je to veliko bolje, kot če kot cilj določite le, da se “uvede”.
• Individualne povratne informacije: Ko so cilji enkrat jasno postavljeni, bo veliko lažje preverjati, ali smo na pravi poti in ali mentorski proces poteka, kot bi bilo treba. Splača se torej uvesti sistem konstruktivnih povratnih informacij, ki spodbuja razvoj posameznikov. Sploh so učinkovite Zelo individualne 1-na-1 povratne informacije, ki s svojo intimnostjo zagotovijo večje zaupanje, veliko lažje pa jih je tudi prilagoditi osebnostnim značilnostim članov ekipe.

5. Nagradite uspehe na pravi način

• Ne pozabite na pohvale in nagrade: Uspešen proces mentoriranja ni samoumeven – in tako kot je težko biti dober mentor, je enako zahtevno biti dober mentoriranec. Ko se mentorski proces zaključi, torej ne pozabite nagraditi mentoriranca in jasno izpostaviti stvari, ki jih je naredil dobro. Ni treba, da je nagrada velika – že z iskreno pohvalo in kosilom se da narediti zelo veliko.

In kaj ima pri vsem tem team building?

Velik del mentoriranja pogosto predstavlja vključevanje v ekipo. Gre za del, ki je pogosto tudi za mentoriranca najbolj zahteven; ljudje smo bitja, ki v obstoječe družbene skupine po naravi težko sprejmemo prišleke. Organizacija team building dogodka, ki sovpada s koncem mentorskega procesa, bo mentorirancu precej olajšala sprejetje v tim. Prek neformalnih aktivnosti se bodo udeleženci sprostili in odprli vrata novim poznanstvom, prek skupnega reševanja problemov in delitve vlog pa bo mentoriranec zelo verjetno našel svoje mesto v timu. Pozor – pivo in čevapi niso team building; da dosežete želen učinek, se bo treba organizacije lotiti bolj resno. Mnogim od naših zadovoljnih strank je prišlo v navado, da vsako novo generacijo mentorirancev po koncu peljejo na team building za manjše skupine. Lahko rečemo le – odlična praksa!